Logo DAV
Logo OEAV
Logo AVS
1 Monat gratis Pro testen Community
Sprache auswählen
Start Touren Stol (2236 m)
Tour hierher planen Tour kopieren
Bergtour empfohlene Tour

Stol (2236 m)

· 1 Bewertung · Bergtour · Oberkrain
Profilbild von Joco 79
Verantwortlich für diesen Inhalt
Joco 79
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
  • /
    Foto: Joco 79, Community
m 2400 2200 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 10 8 6 4 2 km
Valvazorjev dom pod Stolom - Žirovniška planina - Stol - Prešernova koča na Stolu - Zabreška planina - Valvazorjev dom pod Stolom
mittel
Strecke 10,1 km
4:46 h
1.088 hm
1.088 hm

Opis vrhov in postojank:

Valvasorjev dom pod Stolom (1181 m)

Dom stoji na terasi v južnem pobočju Belščice, ki je severozahodni del Stolovega masiva. Prvotno je na tem mestu stalo rudarsko upravno poslopje, ker so tu kopali železno rudo; pred 1. svetovno vojno je bila v njem nemško-avstrijska postojanka: po vojni jo je prevzela Kranjska podružnica SPD, ki jo je adaptirala in odprla 22. julija 1923; poimenovali so jo po Janezu Vajkardu Valvasorju (1641-1693), piscu, tiskarju in izdajatelju pomembnih del za slovensko kulturo, med drugim tudi obsežne topografije "Slava vojvodine Kranjske. Malo pred 2. svetovno vojno je Kranjska podružnica SPD zgradila nov dom, ki so ga odprli 11. junija 1939. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali. Po osvoboditvi je pogorišče prevzelo PD Radovljica, ki je zgradilo nov, velik dom in ga odprlo 6. junija 1954. Dom je redno odprt od sredine maja do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Razgledi:

Vzhodno od doma vidimo mogočna južna pobočja Stola z Žirovniško in Zabreško planino v bližini; razgleda proti jugu in zahodu ni, ker ga zakriva drevje; na severni strani doma se dvigajo strma južna pobočja Belščice. Širši razgled se odpira od bližnje opuščene obmejne stražnice, od koder vidimo na jugu gorenjsko ravnino okrog Radovljice, zadaj Jelovico, na jugozahodu Pokljuko in Julijce s Triglavom, na zahodu pa na južni strani doline Save Mežaklo, na severni strani pa travnata in gozdnata pobočja med Jesenicami in Belščico s Potoško planino in Debelim brdom.

Stol (2236 m)

Stol, imenovan tudi Veliki Stol, je najvišji vrh Karavank. V bližini glavnega vrha je na njegovi južni strani Mali Stol (2198 m). Med obema vrhovoma je sedlo Med Stoli. Stol se proti vzhodu veže prek grebenov Belščice ali Orlice (Celovška špica, 2105 m) in Svačice (1953 m) s skalnato gmoto Vrtače. Proti zahodu se Stolovo sleme nadaljuje prek Potoškega Stala (2014 m) in Belščice (Vajnež, 2104 m) do sedla Seča ali Medvedjak (1698 m), ki ga loči od Struške, njo že prištevamo k skupini Golice. Na severu padajo mogočne razdrapane stene v zatrep Medvedjega dola na Koroškem. Južna pobočja Stola so razbrazdana z dolgimi žlebovi in nad širokim pasom planin na višini okoli 1200 m zelo strma, pod planinami proti dolini Završnice pa položnejša. Stol je tudi osrednja gora Stolove gorske skupine med Ljubeljem in Medvedjakom. Sestavljen je iz triasnih apnencev in dolomitov. Na njegovih travnatih vesinah, meliščih in skalnih policah raste značilna alpska flora: planika, murka, Zoisova vijolica, lepi jeglič, navadni alpski zvonček, retijski in julijskoalpski mak, brezstebelna lepnica in še mnoge druge.

Razgled s Stola je izredno širok. Na vzhodu so v bližini Belščica, Vrtača, Begunjščica in Košuta. Proti jugovzhodu vidimo Dobrčo, Kamniške Alpe, Posavsko hribovje s Kumom in Gorjance. Obširna je tudi južna stran: pod nami je gorenjska ravnina s Kranjem, Radovljico, Bledom in drugimi kraji, naprej Ljubljanska kotlina z Ljubljano, potem pa notranjsko hribovje do Snežnika, Polhograjsko in Škofjeloško hribovje, Trnovski gozd, Porezen, Ratitovec in Jelovica. Prelep je pogled proti jugozahodu na Julijce s Triglavom ter na Pokljuko in Mežaklo v ospredju ter na Dolomite na obzorju. Na zahodu lepo vidimo greben Karavank s Potoškim Stolom, Belščico in Kepo, ob južnem vznožju grebena pa del Zgornje Savske doline z Jesenicami in Mojstrano. Lep razgled je tudi proti severu na Rož, dolino Drave ter Čelovško kotlino s Čelavcem in Vrbskim jezerom, proti severovzhodu do Obirja, Pece in Svinške planine, proti severozahodu pa do Nizkih in Visokih Tur.

Stol ima velik pomen tudi za slovensko planinsko organizacijo; na njem se je rodila ideja o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Mladi hribolazci Josip Hauptman, Ivan Korenčan in Anton Škof so se 23. julija 1892 povzpeli na Stol. Ob lepem vremenu so se pogovarjali, zakaj so po vseh slovenskih gorah samo nemške koče, nemški napisi in kažipoti. »Vzdramimo se!« so rekli mladeniči, si podali roke in se pobratili ter sklenili, da ne bodo odnehali, dokler se ne ustanovi slovensko planinsko društvo. Prevzeli so pobudo in želja se jim je kmalu uresničila: 27. februarja 1893 je bila v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo.

Prešernova koča na Stolu (2174 m)

Koča stoji na prisojni strani tik pod vrhom Malega Stola (2198 m). Prvo kočo je leta 1909 zgradila Kranjska podružnica SPD, slovesno so jo odprli 31. julija 1910. Poimenovali so jo po največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu (1800-1849), domačinu iz Vrbe pod Stolom. Leta 1927 so kočo povečali, otvoritev pa je bila 15. julija 1928. Po znani bitki na Stolu, 20. februarja 1942, so partizani kočo zažgali, da v njej Nemci ne bi imeli oporišča. Na pobudo preživelih borcev bitke na Stolu je PD Javornik-Koroška Bela zgradilo na temeljih stare koče novo planinsko postojanko in jo odprlo 21. avgusta 1966. V letih 1981-1984 so kočo precej povečali in prenovili, slovesna otvoritev pa je bila 4. avgusta 1984. Koča je odprta od sredine junija do sredine septembra.

Razgledi:

Prešernova koča stoji na izredno razglednem kraju. Na vzhodni strani vidimo Vrtačo, Begunjščico in Košuto; proti jugovzhodu se pogled ustavi na Kamniških Alpah, Menini planini, Posavskem hribovju s Kumom ter na Gorjancih; zelo razgibana je vsa južna stran, ko se pogled sprehodi po Ljubljanski kotlini in širni gorenjski ravnini, notranjskem hribovju do Snežnika, prek Škofjeloškega pogorja do Trnovskega gozda, Porezna, Ratitovca in Jelovice, vidimo Kranj, Radovljico in Blejsko jezero, ob dobri vidljivosti pa tudi Ljubljano; prelep je pogled proti jugozahodu na Julijce s Triglavom ter na Pokljuko in Mežaklo v ospredju, če je ozračje čisto, vidimo v ozadju tudi Dolomite; lepo vidimo greben Karavank, ki se vleče od Stola proti zahodu z Belščico v ospredju in Kepo v ozadju; razgled proti severu zakriva bližnje južno pobočje Velikega Stola. Z vrha Stola je širni razgled tudi proti severu na strma pobočja Karavank proti dolini Drave, na Celovško kotlino s Celovcem, proti vzhodu na Obir, Peco in Svinško planino, proti severozahodu pa seže pogled do Nizkih in Visokih Tur.

Schwierigkeit
mittel
Technik
Kondition
Erlebnis
Landschaft
Gefahrenpotenzial
Höchster Punkt
2.236 m
Tiefster Punkt
1.181 m
Beste Jahreszeit
Jan
Feb
Mär
Apr
Mai
Jun
Jul
Aug
Sep
Okt
Nov
Dez
Exposition
NOSW

Start

Valvasorjev dom pod Stolom (1.175 m)
Koordinaten:
DD
46.425940, 14.146980
GMS
46°25'33.4"N 14°08'49.1"E
UTM
33T 434457 5141727
w3w 
///küstenregion.pflichten.entwickelten

Ziel

Stol

Wegbeschreibung

Opis poti:

Od Valvasorjevega doma se usmerimo desno na peš pot v smeri Stola. Pot gre že kmalu v gozd, kjer se rahlo vzpne in nas pripelje do manjšega razpotja, kjer nadaljujemo desno. Pot nas nato pripelje iz gozda, kjer preči pobočja pod Monštranco. Tej zložni in deloma razgledni poti, ki nekoliko naprej preči kratek pas gozda sledimo do razpotja na Žirovniški planini. Nadaljujemo levo v smeri »Stol - Žirovniška pot« (rahlo desno Stol Zabreška pot) po poti, ki le nekoliko višje preide v strnjen gozd, kjer se nadaljuje naslednjih 10 minut. Gozd se nato razredči, pot pa preide med grmičevje, skozi katerega se nato vzpenja vse do prihoda v naslednji pas gozda. Ko ponovno stopimo v gozd, bomo prišli do kupa zloženih polen in nad njimi table, ki nas "naproša", da če le moremo, katerega nesemo seboj do Prešernove koče. Nekoliko naprej stopimo iz gozda, ob robu katerega se nato strmeje vzpenjamo. Višje pot zavije nekoliko v levo in preči kratko rahlo izpostavljeno travnato pobočje. Pot se nato za kratek čas rahlo položi in nas pripelje do prijetnega počivališča, s katerega se nam odpre lep razgled na Gorenjsko. Pot se naprej ponovno strmo vzpenja, tokrat po pobočju, ki je večinoma poraslo z rušjem. Višje se pot obrača rahlo v desno in nas iz rušja pripelje na travnata pobočja, kjer tudi pridemo na manj opazno razpotje. Nadaljujemo rahlo desno (levo Potoški Stol in Vajnež) po še naprej razmeroma strmi poti, ki kmalu preide na greben Malega Stola. Tej vse bolj razgledni poti, ki nas višje vodi mimo spominskega obeležja, sledimo vse do Prešernove koče na Stolu. Od koče nadaljujemo rahlo desno, kjer se mimo znamenje v nekaj korakih povzpnemo na vrh Malega Stola. Sledi kratek spust in pot nas pripelje na sedelce med obema Stoloma, kjer je tudi označeno razpotje. Nadaljujemo v smeri Stola (desno Celovška koča in Zelenica) po prečni poti, ki nas po 10 minutah nadaljnje hoje pripelje na najvišji vrh Karavank.

S Stola se spustimo do Prešernove koče na Stolu. Od koče se usmerimo naravnost proti dolini. Pot, ki naprej poteka po vse bolj razglednem travnatem pobočju, se obrne precej v desno in se občasno prične izgubljati. Pot naprej nas pripelje do Finžgarjeve skale (tu bomo v pomladanskih mesecih opazili rastišče avrikljev), nato pa mimo prijetnega počivališča "Pri Janezu".  Pot nato zavije nekoliko v levo in se začne še strmeje spuščati, sprva skozi razgledna pobočja, ki so deloma porasla z rušjem, nato pa skozi gozd. Nekoliko naprej pridemo iz gozda na Staro planino, na kateri stoji novejša "Betonska bajta". Ob stalnem spustu, postopoma prispemo do Zabreške planine, kjer je pastirsko naselje. Od tu se usmerimo rahlo desno, kjer se v gozdu priključimo Žirovniški poti, po kateri nadaljujemo do Valvasorjevega doma.

Hinweis


alle Hinweise zu Schutzgebieten

Öffentliche Verkehrsmittel

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Žirovnica, mimo jezera - 1 h 45.

Avtobusna postaja Koroška Bela, do koče - 2 h 30.

Z vlakom:

Železniška postaja Žirovnica, mimo jezera - 1 h 45.

Anfahrt

Dostop do izhodišča:

Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti naprej sledimo v smeri Žirovnice in Jesenic. Po nekaj km vožnje, pa bomo prišli do križišča, kjer se v desno odcepi cesta v Žirovnico in Moste (iz smeri Jesenic levo). Le nekaj metrov naprej pa v naslednjem križišču zavijemo levo v Moste (desno Žirovnica). Naprej se peljemo mimo spomenika padlim borcem, kjer se cesta prične dvigati v klanec pod železniško progo. Na vrhu klanca zavijemo desno (pri tabli Vila Karin), mi pa se naprej peljemo proti Završniškem jezeru in Valvasorjevem domu. Cesta se nato položi in nas pripelje do križišča, kjer se v levo odcepi cesta proti Valvasorjevemu domu. Usmerimo se na omenjeno cesto (naravnost koča pri izviru Završnice), ki se začne najprej zložno, nato pa vse strmeje vzpenjati po občasno precej razriti cesti (najbolj strmi deli so asfaltirani). Višje nas cesta pripelje do nekoliko večjega križišča, kjer nadaljujemo levo v smeri Potoške planine (desno Doslovška planina). Cesta se nato položi in nas nekoliko naprej pripelje na naslednje križišče. Tokrat nadaljujemo rahlo desno v smeri Valvasorjevega doma (rahlo levo Ajdna in Potoška planina) in se po spet bolj strmi cesti peljemo vse do omenjenega doma.

Parken

Parkiramo na enem od parkirišč ob cesti v bližini planinskega doma, parkiranje pred domom pa je dovoljeno le gostom.

Koordinaten

DD
46.425940, 14.146980
GMS
46°25'33.4"N 14°08'49.1"E
UTM
33T 434457 5141727
w3w 
///küstenregion.pflichten.entwickelten
Anreise mit der Bahn, dem Auto, zu Fuß oder mit dem Rad

Buchtipps für die Region

mehr zeigen

Ausrüstung

Priporočena oprema (poletje): /

Priporočena oprema (zima): cepin, dereze

Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000

Grundausrüstung für Bergtouren

  • Feste, bequeme und wasserdichte Bergschuhe oder Zustiegsschuhe
  • Kleidung im Mehrschicht-Prinzip mit Feuchtigkeitstransport
  • Wandersocken
  • Rucksack (mit Regenhülle)
  • Sonnen-, Regen- und Windschutz (Hut, Sonnencreme, wasser- und winddichte Jacke und Hose)
  • Sonnenbrille
  • Teleskopstöcke
  • Ausreichend Proviant und Trinkwasser
  • Erste-Hilfe-Set mit Blasenpflaster
  • Biwaksack/Survival Bag
  • Rettungsdecke
  • Stirnlampe
  • Taschenmesser
  • Signalpfeife
  • Mobiltelefon
  • Bargeld
  • Navigationsgerät/Karte und Kompass
  • Notfallkontaktdaten
  • Personalausweis

Technisches Equipment

  • Ggf. Kletterhelm
  • Die Listen für die „Grundausrüstung“ und die „technische Ausrüstung“ werden auf der Grundlage der gewählten Aktivität erstellt. Sie erheben keinen Anspruch auf Vollständigkeit und dienen lediglich als Vorschläge, was du einpacken solltest.
  • Zu deiner Sicherheit solltest du alle Anweisungen zur ordnungsgemäßen Verwendung und Wartung deines Geräts sorgfältig lesen.
  • Bitte vergewissere dich, dass deine Ausrüstung den örtlichen Gesetzen entspricht und keine verbotenen Gegenstände enthält.

Fragen & Antworten

Stelle die erste Frage

Hier kannst du gezielt Fragen an den Autor stellen.


Bewertungen

5,0
(1)

Fotos von anderen


Bewertung
Schwierigkeit
mittel
Strecke
10,1 km
Dauer
4:46 h
Aufstieg
1.088 hm
Abstieg
1.088 hm
Rundtour Einkehrmöglichkeit hundefreundlich ausgesetzt

Statistik

  • Meine Karte
  • Inhalte
  • Bilder einblenden Bilder ausblenden
Funktionen
2D 3D
Karten und Wege
Dauer : h
Strecke  km
Aufstieg  Hm
Abstieg  Hm
Höchster Punkt  Hm
Tiefster Punkt  Hm
Verschiebe die Pfeile, um den Ausschnitt zu ändern.