Begunjščica (2060 m)

Opis vrhov in postojank:

Planinski dom na Zelenici (1536 m)

Dom stoji na mali ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je niso želeli dati v najem Tržiški podružnici SPD; koča je bila med okupacijo požgana. Leta 1950 so začeli graditi planinski dom delavci šole milice, ki je bila takrat v Begunjah; nedokončani dom je 15. decembra 1952 prevzelo v najem PD Tržič, ki ga je zasilno usposobilo in naslednje leto tudi odprlo. S pogodbo med RSNZ, ki je bil lastnik zgradbe, in PZS, je 24. julija 1962 dobilo PD Tržič objekt v trajno last. Postojanko so po prevzemu popolnoma dokončali in opremili ter jo slovesno odprli 19. januarja 1966. Leta 1992 so nadzidali vhodni prizidek in s tem pridobili učno sobo. Dom je decembra 1999 popolnoma pogorel. Društvo ga je obnovilo, zgradilo in je sedaj ponovno odprt. V sklopu doma deluje tudi Gorniški učni center.

Razgled:

Razgled od doma ali s kake bližnje razglednejše točke je zaradi bližnjih vrhov in grebenov omejen, a je zato pogled na bližnjo okolico toliko lepši. Od bližnje zgornje postaje sedežnice se odpre razgled na kamnito planoto med grebenom Ljubeljščice na severu in ostenji Begunjščice na južni strani planote, po kateri je speljana sedežnica ter naprej proti Šentanski dolini, nad katero se dviguje zahodni del Košute; celotno južno stran izpolnjujejo ostenja Begunjščice; na zahodni strani je valovita dolina Zelenica, nad njo se dviga Srednji vrh, ki zakriva pogled proti Stolu; na severozahodu je Vrtača; severno stran obroblja greben Na Možeh. Če se povzpnemo na razgledni vrh grebena, se odpre lep razgled na hribovito koroško pokrajino proti Dravi.

Zanimivejše ture:

• Vrtača (2181 m) - 2 h.
• Stol (2236 m), čez pobočje Vrtače in dolino V Kožnah - 3 h 30.
• Stol (2236 m), mimo doma pri izviru Završnice in čez sedlo Šija 3 h 30.

Roblekov dom na Begunjščici (1657 m)

Dom stoji na razgledni točki na zahodnem grebenu Begunjščice. Prvo kočo, ki je stala nižje od sedanjega doma, je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 25. julija 1909; poimenovali so jo po dr. Janku Vilfanu, odvetniku iz Radovljice in takratnem predsedniku podružnice. Leta 1933 je Radovljiška podružnica SPD zgradila na sedanjem mestu večji dom in ga odprla 30. julija 1933; poimenovali so ga po Hugonu Robleku (1871-1920), pobudniku planinstva na Gorenjskem, ki je tragično umrl pri požigu Narodnega doma v Trstu. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali. Radovljiški planinci so po osvoboditvi zgradili nov dom, ki so ga odprli 15. septembra 1946. Leta 1975 so dom obnovili in posodobili in ga ob praznovanju 80-letnice društva slovesno odprli 31. avgusta 1975. Večjo obnovo so opravili leta 1987. Brunarico, v kateri je bilo skladišče, so leta 1991 preuredili za zimsko sobo. Leta 1993 so začeli s temeljito obnovo doma; zamenjali so streho in prenovili vodovod. Kasneje so dom opremili še s fotovoltaičnim sistemom za pridobivanje električne energije in zgradili zunanja suha stranišča. Leta 2005 so obnovili celotno ostrešje in dom prekrili z novo kritino, povečali in uredili so sodobno jedilnico in namestili nova okna, povečali moč solarnega sistema ter obnovili kuhinjo. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna, če je lepo vreme. Za domom stoji tudi zimski bivak z osmimi ležišči.

Razgled: 

S terase pred domom je zelo lep razgled. Na vzhodni strani vidimo strma pobočja Begunjščice in dolgi hrbet Košute; od vzhoda proti jugu se na obzorju zvrstijo vrhovi Kamniških Alp s Kočno in Storžičem; na jugu leži Dobrča, tu vidimo obširno gorenjsko ravnino od Podvina do Jesenic z Radovljico, Bledom in drugimi kraji, za ravnino pa Škofjeloško pogorje z Blegošem, Ratitovec in gozdnato Jelovico; na zahodu se nad Bledom ustavi pogled na Julijcih s Triglavom; z roba ob domu se odpira pogled tudi proti severu na Srednji vrh in Vrtačo. Severozahodno od doma je najlepši pogled na sosednji Stol na katerem se lepo vidi Prešernova koča.

Zanimivejše ture:

• planina Preval čez Rožo
• Poljška planina
• Zelenica (20 minut vzpona do grebena, potem spust po severni strani gore)
• Tinčkova koča (čez Macesnovec).

Begunjščica (2060 m)

Begunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Begunjščica se dviga nad dolino Drage severno od Begunj. Strma južna pobočja so do okoli 1500 m gozdnata, v zgornjem delu rušnata in travnata. Vzhodni skalni rob gore se dviga nad ozko Šentansko dolino, ki loči Begunjščico od Košute. Zahodno gozdnato pobočje pod Roblekovim domom se strmo spušča v ozko dolino Završnice. Severna pobočja od Smokuške planine do Ljubelja so skalnata in prepadna, vmes pa so obširna melišča in žlebovi. lz vršnega grebena gore se dvigajo trije vrhovi: vzhodni je Begunjska Vrtača (1991 m), srednji Veliki vrh (2060 m) je najvišji vrh gore, zahodno od njega pa je Srednji vrh (1979 m). Gora je sestavljena iz triasnih apnencev. Begunjščica je znana po bogati flori; tod rastejo tudi dolgocvetni jeglič, rogata vijolica, lepi čeveljc, dišeči volčin, rožnati gadjak, lasuljasti glavinec, rumeni svišč ali košutnik in druge rastline. Po skalovju in po travnih policah pa lahko opazimo tudi gamse in kozoroge. Zaradi lahkega dostopa je Begunjščica obiskana skozi vse leto. Poleg tega so pozimi in spomladi ob ugodnih snežnih razmerah njena melišča pripraven teren za turno smuko.

Z vrha je zelo lep razgled. Na severu je pod prepadnimi stenami dolina Zelenica in nad njo grebeni Ljubeljščice, Na Možeh, Palca in Vrtače, na obzorju pa ob dobri vidljivosti vidimo Visoke Ture. Proti vzhodu je širok razgled na Košuto, Kamniške in Savinjske Alpe in Peco. Na jugu je ob vznožju dolina Draga, vzhodno od nje se dviga Dobrča, zahodno pa Stolovo pogorje; naprej se širi gorenjska ravnina, za njo pa se dvigajo Škofjeloš'ko hribovje, Ratitovec, Jelovica, Pokljuka in Julijci.

Žig je v skrinjici na Velikem vrhu. PD Radovljica.

Koča na planini Preval-a (1311 m)

Pastirska koča na planini Preval-a, ki je odprta preko celega leta, se nahaja ob južnih pobočjih Begunjščice (sama koča se nahaja na severni strani manj znanega Čisovca) na prevalu med dolino Drage in Šentansko dolino. S planine, ki je priljubljena izletniška točka, se nam ob lepem vremenu odpre lep pogled, ki seže od sosednje Košute, prek Dobrče (ta se vidi s severnega dela planine) do najvišjih vrhov Julijskih Alp.

Preval (1311 m) je široko sedlo med Begunjščico na severu in prečnim hrbtom, ki se razteza do Dobrče na jugu Sedlo je hkrati preval med Šentansko dolino na vzhodu in dolino Draga na jugozahodu. Preval tudi loči na tem mestu Karavanke od Kamniških Alp. Lep pogled na Begunjščico, Košutico (Babo) in zahodno ostenje Košute proti Velikem vrhu ter na vrhove Kamniških Alp s Storžičem v ospredju. Na Preval lahko pridemo tudi iz Begunj skozi Drago in čez Medvodje 3 h, iz Podljubelja (1.5 km proti Ljubelju do opuščene kmetije Potočnik) po Potočnikovem grabnu 2 h. S Poljške planine (do sem iz Begunj) pripelje slaba gruščnata cesta, primerna le za terenska vozila, 5 km. Tudi iz Šentanske doline se malo pod sedlo vzpne po Potočnikovem grabnu gozdna cesta; od parkirnega prostora do planšarije 30 minut.

Razgledi:

Lep pogled na Begunjščico, Košutico (Babo) in zahodno ostenje Košute proti Velikem vrhu ter na vrhove Kamniških Alp s Storžičem v ospredju.